PREDELAVA VOZILA NA PLIN (LPG)

 

Ko vozilo predelujemo na avtoplin je veliko dejavnikov, s katerimi zagotovimo dolgoročno in nemoteno delovanje na avtoplin. Predvsem so to pravilna lega vplinjevalca ali uparjalnika, lokacija vbrizga plina, namestitev šob, lega rezervoarja... Pri vsem tem nam naše izkušnje in tehnična podpora s strani proizvajalca avtoplinskih komponent pomaga (STAG in EUROPEGAS), saj vodimo bazo vozil in vam na podlagi izkušenj svetujemo najboljše možnosti za predelavo.

Seznam elementov, ki so vgrajeni v vozilo po predelavi:

1. REZERVOAR

 

     Rezervoar za avtoplin se ponavadi vgradi namesto rezervnega kolesa. Tako nam ostane celoten prostor prtljažnega prostora. Najboljši izkoristek za toroidni rezervoar imajo vozila, ki imajo rezervno kolo enako veliko kot kolesa, na katerih se avto vozi. V tak prostor zmontiramo rezervoar velikosti od 40 - 60 litrov. Če je rezervno kolo ožje, imamo dve opciji, vgradimo nižji rezervoar s približno kapaciteto 30 litrov, ali pa večji rezervoar in za cca 10-15 cm dvignemo dno prtljažnika. Prtljažnik vam lahko obdelamo mi ali pa za to poskrbite sami. Ob taki predelavi okoli rezervoarja ostane dovolj prostora, da obenj zložimo obvezno opremo, kakšne vžigalne kable, zložljivo lopato, rokavice... in imamo vso to "kramo" vedno pospravljeno.

     Cilindrični rezervoar namestimo tam, kjer ni prostora za toroidni rezervoar. To je ponavadi v terenskih vozilih in tudi nekaterih osebnih vozili, zlasti majhnih vozilih s štirikolesnim pogonom ali pogonom na zadnja kolesa. Cilindrični rezervoarji so lahko različno veliki in po želji stranke vgradimo željeno velikost in litražo.

     Zunanji toroidni rezervoar pa se namesti na vozila, ki imajo rezervno kolo pritrjeno zunaj vozila. Tu se uporabi tudi drugačni ventil, pozorni pa moramo biti tudi na morebiten naklon rezervnega kolesa. Rezervoar namreč ne sme biti pod naklonom, sicer vanj spravimo občutno manj plina. Velikosti so malo manjše kot pri toroidnih rezervoarjih znotraj vozila. 

 

2. ECU ali KRMILNA ENOTA

     Krmilna enota ali računalnik je sestavni del avtoplinske napeljave v katerem je vsa "pamet", da obstoječi motorni računalnik in plinski računalnik sodelujeta. Današnji avtoplinski računalniki so zmožni mnogih funkcij in natančnih nastavitev, saj imajo dovolj vhodnih signalov, da lahko optimalno krmilijo delovanje motorja. Vhodni signali so: napajanje, signal obratov, signali injektorjev, lambda sonde, temperature plina in uplinjevalca... Ko so vsi pogoji izpolnjeni, se izvrši preklop na avtoplin. Da je prehod neopazen, ECU ne preklopi vseh valjev naenkrat, ampak posamično, v nastavljenem sosledju. Z diagnostičnim programom lahko dostopamo v krmilnik in s tem podajamo parametre, ki jih vozilo potrebuje. Samo fino nastavljanje vozila naredimo med vožnjo z različnimi načini vožnje, medtem, ko ima računalnik možnost samonastavitve, ki zadostuje pri manj občutljivih vozilih. Preklop delovanja motorja z bencina na plin se vrši z relejskimi stikali v avtoplinskem računalniku. Torej, tudi, če bi v kakršnemkoli primeru avtoplinski računalnik popolnoma odpovedal, bi se še vedno lahko nemoteno peljali naprej na bencin. Pri predelavi na avtoplin gre za vzporedni sistem vbrizga goriva. 

 

3. INJEKTORJI

     Injektorji služijo za vbrizg plina v sesalni kolektor. Boljši kot so odzivni časi injektorjev, natančnejšo količino in čas vbrizga lahko določimo. S tem pridobimo na zmogljivosti vozila in prihranimo na porabi avtoplina, zato je zelo pomembno, kakšne injektorje namestimo. Kvalitetni injektroji brez vzdrževanja zdržijo preko 100.000 prevoženih kilometrov, nato pa jih le očistimo z ultrazvokom (HANA Injektorji). Veliko slabših vrst injektorjev pa je potrebno že po 20.000km menjati z novimi, ker se obrabijo. Ti injektorji so praviloma cenejši, ker so namenjeni menjavi, so pa tudi manj odzivni, zato priporočamo izbiro najboljših injektorjev za dolgo in nemoteno delovanje.

 

4. VARNOSTNI VENTIL

     Varnostni ventil tekoče faze plina je nameščen že v samem sklopu večfuncijskega ventila na rezervorarju. Spredaj, v motornem delu, pa imamo zopet še dodatni varnostni ventil. Ta ventil je namenščen ali samostojno ali pa kot sestavni del uplinjevalca. Ventili so elektromagnetni. Zaprejo se v trenutku, ko krmilni računalnik zazna napako v delovanju, bodisi ob nesreči (izguba signala obratov ali kateregakoli drugega signala), zapre se tudi kadar je ventil pokvarjen ali kadar pride do izpada napajanja (npr. pretrgan vodnik na podvozju). 

5. PRIKAZOVALNIK V NOTRANJOSTI VOZILA

     Na prikazovalniku stanja delovanja avtoplinske napeljave vidimo:

- vožnja na bencin

- vožnja na avtoplin

- čakanje pogojev za preklop na plin

- količino plina v rezervoarju

- pisk ob praznem avtoplinskem rezervoarju

- zvočno opozorilo za redni servis avtoplinske napeljave

- tipka za preklop s plina na bencin in obratno - lahko tudi med vožnjo

Prikazovalnik montiramo na vidno nemoteče mesto na armaturni plošči, da voznik ve, na kateri energent vozi. Na željo stranke pa lahko prikazovalnik tudi skrijemo v predalček ali pepelnik, če je to možno.

 

 

6. TIPALO PRITISKA

     Tipalo pritiska plina računalniku sporoča, kakšen tlak se nahaja v ceveh avtoplinske instalacije. Tipalo je nameščeno za uplinjevalem, torej meri tlak plinastega stanja plina. V primeru praznega plinskega rezervoarja tipalo zazna padec tlaka in v trenutku sistem preklopi nazaj na bencin, da motor nemoteno deluje naprej.

 

7. FILTER ali ČISTILEC PLINA

     Sestavni del avtoplinske napeljave je tudi filter plinastega in filter tekočega stanja plina. Za dolgo življensko dobo injektorjev in normalno prepustnost filtra je potrebno redno menjavati filtre. Filter plinastega stanja se menja na rednih avtoplinskih servisih - na 15.000 prevoženih kilometrov, medtem, ko se filter tekoče faze menja na 50.000 prevoženih kilometrov. Tu velja omeniti, da slabšo kakovost plina v državah bivše Jugoslavije, saj niso pod stardardi EU. V pogosti vožnji po omenjenih državah je možno, da bo filtre potrebno menjati prej.

 

8. UPLINJEVALEC ali UPARJALNIK

     Uplinjevalec ali uparjalnik je zelo pomemben element avtoplinske napeljave. Tekočo fazo plina, ki pride iz rezervoarja spremeni v plinasto stanje in obenem regulira tlak plinaste faze, ki je približno 1 bar. V uplinjevalcu so membrane, ki zagotavljajo stalen tlak ne glede na obremenitev motorja, zato je pomembno kakšen uplinjevalec izberemo za določeno vozilo. Na uplinjevalcu je tudi tipalo temperature, ki sporoča sistemu, kdaj se lahko preklopi na plin, saj je vplinjevalec ogrevan z vodo iz hladilnega sistema. Ko se voda in s tem vplinjevalec segrejeta na določeno temperaturo (cca 30-35 °C) sistem lahko preklopi na avtoplin. Življenska doba uplinjevalca je od 50.000 - 100.000 km, odvisno od relacije voženj.

9. DROBNI MATERIAL

     Pri montaži avtoplina v vozilo pa potrebujemo tudi veliko drobnega materiala. To so nastavek za točenje plina, ožičenje sistema, tipalo temperature, priključki ali fitingi za plinske cevi, cevi za plin, vodo in vakuum, zaščitne cevi za električne vodnike, vezice, objemke, zaščitni trak, bužirke, šobe, razni nosilčki... Uporabljati je potrebno materiale, ki so vremensko odporni in prihajajo od priznanih proizvajalcev.